Katja Zabukovec Kerin je ustanoviteljica in predsednica Društva za nenasilno komunikacijo, nevladne organizacije, ki se osredotoča na preprečevanje in ustavitev vseh oblik nasilja, še posebej nasilja v družini. Že več kot 25 let deluje kot izvajalka preventivnih in svetovalnih programov za žrtve ter storilce nasilja, zagovornica žrtev, mentorica in predavateljica. Kot članica različnih delovnih skupin za spremembo področne zakonodaje prenaša bogate izkušnje iz prakse, s čimer prispeva k izboljšanju zakonodajnih rešitev na področju preprečevanja nasilja.

Prof. dr. Vesna Švab od leta 1990 dela kot specialistka psihiatrije. Je soustanoviteljica ter predsednica največje slovenske nevladne organizacije na področju psihosocialne rehabilitacije oseb s hudimi duševnimi motnjami. Je vodja programa Skupnostne psihiatrije v Republiki Sloveniji. Objavila je preko 250 vrhunskih znanstvenih del. S svojim delom opozarja, da je nasilje pogosto izraz neprepoznanih stisk mladih, zato je nujen celosten pristop, ki združuje strokovno pomoč, socialno podporo in vključevanje skupnosti.

​Prof. dr. Onja Tekavčič Grad je priznana strokovnjakinja na področju klinične psihologije in psihoterapije z več kot štiridesetletnimi izkušnjami. Dolga leta je bila zaposlena na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, kjer je vodila Službo za preprečevanje samomora, v okviru katere je ustanovila tudi krizni telefon Klic v duševni stiski, ki deluje že več kot tri desetletja. Kot redna profesorica klinične psihologije je predavala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bila prva ženska na tem položaju na Oddelku za psihologijo. Njeno akademsko delo vključuje raziskovanje in poučevanje predmetov, kot sta Uvod v psihoterapijo in Zdravstvena psihologija.​ Prof. dr. Tekavčič Grad je avtorica in urednica številnih strokovnih del, med drugim priročnika Pogovori z ljudmi v duševnih stiskah, ki je rezultat sodelovanja 29 slovenskih strokovnjakov in obravnava različne človeške težave ter možne rešitve.

Še nobena civilizacija ni posegla v zibelko. Naša je. Več kot polovica ljudi prosti čas preživi v virtualnem svetu. Gre za civilizacijski problem. Ko v svojem življenju otroci, mladostniki, odrasli začutijo določene primanjkljaje, pomanjkljivosti, poiščejo v virtualnem svetu ravno to, kar jim v realnem manjka, poiščejo vlogo v internetnih vsebinah in jo igrajo. Veliko ljudi je danes prepričanih, da je virtualno bolj realno kot realnost.

Miha Kramli je strokovnjak za kemične in nekemične odvisnosti, predvsem za odvisnosti od novih tehnologij. Tovrstna problematika se je v zadnjih letih začela poglabljati, saj so se kar naenkrat pojavile nove oblike nekemičnih zasvojenosti; od prekomerne uporabe računalniških iger, spleta in družabnih omrežij do pretiranega igranja spletnega pokra, zasvojenosti s športnimi stavami, hitro vožnjo in borzo.

Danski penolog Thomas Mathiesen je v svojem znamenitem stavku »What works?« opozoril na ključno vprašanje penologije: katere metode in programi resnično zmanjšujejo kriminal in ponovitveno nevarnost. V sedemdesetih letih 20. stoletja se je oblikovala debata, saj so nekatere raziskave pokazale, da »nič ne deluje« (Martinson, 1974), kar je sprožilo krizo v rehabilitacijski paradigmi. Kasnejše študije so to tezo omilile ter poudarile, da nekateri pristopi, kot so kognitivno-vedenjske terapije in programi, usmerjeni v specifične potrebe storilcev, dejansko prinašajo pozitivne rezultate. Izraz »What works« je tako postal simbol stalnega iskanja učinkovite, znanstveno podprte kriminalne politike.

Dr. Leonida Zalokar je ugledna psihologinja, certificirana transakcijska analitičarka, psihoterapevtka in ravnateljica Vzgojnega zavoda Planina, ki se že več desetletij profesionalno ukvarja s težavami mladostnikov in družin. Je doktorica socialne pedagogike; magistrica psihologije, certificirana Transakcijska analitičarka – psihoterapevtka (CTA-P) in certificirana AIT psihoterapevtka. V Londonu se je uspešno usposabljala tudi iz DBT (dialektična vedenjska terapija). Za globlji vpogled v otroško dušo se je vpisala v dvosemestrski študij otroške in mladostniške psihiatrije in ga uspešno zaključila. Zaradi svoje osebne izkušnje s psihiatrično in kasneje zavodsko obravnavo v otroštvu in adolescencu, se je že v mladostništvu odločila, da bo delala z otroki, »ki jih nihče več ne zmore, ker preveč štrlijo ven«. Sprva se je zaposlila kot vzgojiteljica, kasneje svetovalna delavka, od leta 2007 pa vodi Strokovni center Planina, ki je v slovenskem prostoru prepoznan kot zavod z »najhujšimi« primeri in zavod, ki vzpostavlja inovativne programe pomoči – kot avtorica je na 8. Slovenskem forumu inovacije namreč prejela nagrado za najboljšo storitveno inovacijo Pedagoško medicinski model obravnave otrok in mladostnikov z izraženim nevarnim heteroagresivnim vedenjem. Dvakrat je bila tudi nominirana za Slovenko leta. Leta 2022 je prejela European Award for Best Practices in the Platinum Category (ESQR), Strokovni center Planina pa je leta 2023 prejel The International Diamond Prize for Exellence in Quality in the Gold Category (ESQR). V prostem času izvaja psihoterapijo v okviru s.p., predava pri nas in v tujini in je pridružena in aktivna članica različnih asociacij pri nas in v tujini. Profesionalno in znanstveno se že več desetletji ukvarja predvsem z osebnostnimi motnjami in psihopatijo.