Po letošnjih podatkih sobivamo na Zemlji s 75 milijardami pametnih naprav, ob katerih se ne počutimo nujno bolj pametni, z njimi pa pogosto ravnamo nespametno. Predavatelj bo predstavil sedanji čas, ki mu nekateri pravijo »digitalna preobrazba«, pri čemer se bo osredinil na pametne telefone in spregovoril o njihovih prednostih in pasteh. Posebej se bo posvetil izkoriščanju s pomočjo spletnih omrežij, zaradi katerih postanejo tako mladi kot odrasli brezplačna delovna sila, in potenciranju nasilja zaradi nenehnega medsebojnega nadzora in tudi t. i. spletnih vplivnežev, ki prevzemajo mesto vzgojiteljev, učiteljev, staršev in prijateljev. Tudi zato je, kot bo pojasnil govorec, smiselno in pametno omejiti uporabo pametnih telefonov, mladim pa zagotoviti odklop, med katerim se lahko družijo v živo, od blizu, iz oči v oči. Takšno druženje prispeva k večji empatiji in zmanjšanju nasilja v šoli in družbi.

Antropolog dr. Dan Podjed se v raziskavah posveča izoliranosti, samoti in osamljenosti, krizam, razmerjem med ljudmi in tehnologijami ter odnosu do okolja. Je avtor odmevnih knjig Opazovanje opazovalcev (2011), Videni (2019), Antropologija med štirimi stenami (2020) in knjižnega dvojca Krizolacija (2024) ter urednik in soavtor številnih drugih del. Pravi, da ga po eni strani veseli biti v družbi, saj verjame, da je izvor sreče v sočloveku. S tem je povezana tudi njegova izjava o tem, da sreče ne najdeš v sebi temveč ob sebi, ki jo je časnik Večer razglasil za bob leta 2022. Po drugi strani se rad izolira od ljudi in odklopi od omrežij, da lahko v miru raziskuje, bere in piše. Zavzema se za omejitev uporabe telefonov v šolah in vrtcih, saj meni, da tudi otroci in mladi potrebujejo in si zaslužijo odklop od nenehne povezanosti in medsebojnega nadzora.

Še nobena civilizacija ni posegla v zibelko. Naša je. Več kot polovica ljudi prosti čas preživi v virtualnem svetu. Gre za civilizacijski problem. Ko v svojem življenju otroci, mladostniki, odrasli začutijo določene primanjkljaje, pomanjkljivosti, poiščejo v virtualnem svetu ravno to, kar jim v realnem manjka, poiščejo vlogo v internetnih vsebinah in jo igrajo. Veliko ljudi je danes prepričanih, da je virtualno bolj realno kot realnost.

Miha Kramli je strokovnjak za kemične in nekemične odvisnosti, predvsem za odvisnosti od novih tehnologij. Tovrstna problematika se je v zadnjih letih začela poglabljati, saj so se kar naenkrat pojavile nove oblike nekemičnih zasvojenosti; od prekomerne uporabe računalniških iger, spleta in družabnih omrežij do pretiranega igranja spletnega pokra, zasvojenosti s športnimi stavami, hitro vožnjo in borzo.

Katja Zabukovec Kerin je ustanoviteljica in predsednica Društva za nenasilno komunikacijo, nevladne organizacije, ki se osredotoča na preprečevanje in ustavitev vseh oblik nasilja, še posebej nasilja v družini. Že več kot 25 let deluje kot izvajalka preventivnih in svetovalnih programov za žrtve ter storilce nasilja, zagovornica žrtev, mentorica in predavateljica. Kot članica različnih delovnih skupin za spremembo področne zakonodaje prenaša bogate izkušnje iz prakse, s čimer prispeva k izboljšanju zakonodajnih rešitev na področju preprečevanja nasilja.

​Prof. dr. Onja Tekavčič Grad je priznana strokovnjakinja na področju klinične psihologije in psihoterapije z več kot štiridesetletnimi izkušnjami. Dolga leta je bila zaposlena na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, kjer je vodila Službo za preprečevanje samomora, v okviru katere je ustanovila tudi krizni telefon Klic v duševni stiski, ki deluje že več kot tri desetletja. Kot redna profesorica klinične psihologije je predavala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bila prva ženska na tem položaju na Oddelku za psihologijo. Njeno akademsko delo vključuje raziskovanje in poučevanje predmetov, kot sta Uvod v psihoterapijo in Zdravstvena psihologija.​ Prof. dr. Tekavčič Grad je avtorica in urednica številnih strokovnih del, med drugim priročnika Pogovori z ljudmi v duševnih stiskah, ki je rezultat sodelovanja 29 slovenskih strokovnjakov in obravnava različne človeške težave ter možne rešitve.

V predavanju bomo osvetlili problem medvrstniškega nasilja, s katerim se danes srečujemo v slovenskih šolah in širše, z družbeno-zgodovinske perspektive. V razlagah medvrstniškega nasilja v Sloveniji prevladuje mikropsihološka perspektiva, ki problem pojasnjuje predvsem v okviru osebne zgodovine in osebnostnih lastnosti storilca, ali pa perspektiva socialne psihologije, ki upošteva vpliv malih socialnih skupin – na primer družine, šole in vrstniške skupine. Čeprav so te razlage lahko na prvi pogled produktivne, pogosto spregledajo dejstvo, da so psihološki ustroji posameznikov – skupaj z njihovimi osebnostnimi značilnostmi, ki usmerjajo njihovo delovanje – v veliki meri rezultat širših družbenih procesov, ki omogočajo obstoj in reprodukcijo družbe.

Medvrstniško nasilje bomo obravnavali prav z vidika teh širših družbenih dejavnikov. Pokazali bomo:

• kako in zakaj je današnje medvrstniško nasilje povezano s sodobnimi načini in praksami vzgoje ter socializacije otrok, torej z narcisistično socializacijo kot zgodovinsko in družbeno značilnim procesom oblikovanja individuuma v sodobnih zahodnih potrošniških kapitalističnih družbah;
• kako sodobna vzgoja brez dvotirnosti, avtoritete in kazni dejansko spodbuja razvoj nasilnih otrok;
• kako otroke s praksami in ukrepi v konkretnih socialnih okoljih (družina, šola, vrstniške skupine) nevede spodbujamo k nasilju;
• kakšno vlogo imajo pri nastanku sodobnega medvrstniškega nasilja digitalni ekrani;
• kako šole danes pogosto napačno reagirajo na pojav medvrstniškega nasilja in
• kakšne bi bile ustrezne reakcije na medvrstniško nasilje – tako v šolskem okolju kot doma.

Dr. Vesna Vuk Godina je antropologinja, univerzitetna profesorica in publicistka. Je doktorica socioloških znanosti in predavateljica socialne in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Leta 2003 je kot Fulbrightova štipendistka raziskovala in poučevala na Havajski pacifiški univerzi v Združenih državah Amerike. Je tudi članica Mednarodne zveze za antropološko in etnološko znanost (IUAES), v okviru katere je leta 1995 ustanovila komisijo za teoretsko antropologijo (COTA), ki ji je veliko let tudi predsedovala. Je soustanoviteljica komisije za etične odnose (COER). Njena bibliografija obsega več kot 1200 bibliografskih enot. Področja njenega zanimanja so zgodovina socialne, kulturne antropologije in antropoloških teorij, antropološka analiza socializacijskega in inkulturacijskega procesa ter antropologija postsocialističnih družb.

Projekt "Šola s srcem" na Srednji gradbeni, lesarski in vzgojiteljski šoli v okviru Šolskega centra Novo mesto združuje prostovoljstvo in dobrodelnost ter dijake spodbuja k aktivnemu soustvarjanju sočutne in povezane družbe. S poudarkom na vrednotah, kot so solidarnost, medgeneracijsko sodelovanje in odgovornost do sočloveka, mlade opremlja z neprecenljivimi življenjskimi izkušnjami ter jim omogoča osebnostno rast, razvoj mehkih veščin, spodbuja njihovo ustvarjalnost in jih vzgaja za nenasilje.

Psihoterapevtka Alenka Gabrovec že več kot devet let deluje v Društvu zakonski in družinski inštitut ETEOS, kjer nudi psihosocialno pomoč posameznikom, parom in družinam. Poleg terapevtskega dela je Alenka Gabrovec tudi aktivna publicistka. Piše za različne medije, kjer obravnava teme, povezane z vzgojo, medvrstniškim nasiljem in družinsko dinamiko.