Nismo priča le izjemnemu porastu medvrstniškega nasilja, ampak tudi porastu agresivnega vedenja otrok in mladostnikov do staršev ter pedagoških delavcev. Glavni vzroki za agresivno vedenje so v permisivni vzgoji doma oziroma v našem zgrešenem vzgojno-izobraževalnem sistemu, iz katerega smo povsem izrinili vzgojo. Vzgoja se začne doma in šola ali vrtec sta samo podaljška domače vzgoje. Država mora izobraževalnim institucijam nujno povrniti pedagoško dostojanstvo, strokovno avtonomijo in vzgojno integriteto. Konkretno to pomeni, da v primeru neprimernega vedenja lahko temu sledi ustrezen avtonomen odziv šole ali vrtca, kar je predvsem posledica otrokove izbire in je povsem v domeni vzgoje. Otrok/mladostnik na ta način prevzame odgovornost za svoja dejanja in se obenem uči spoštljivosti, odnosov in medsebojnega spoštovanja. Dokler bomo otroke prepuščali same sebi in zaslonom, dokler jih bomo vzgojno zanemarjali, dokler jim ne bomo pokazali in dokazali resnične ljubezni, lepote in smisla življenja ter novega znanja, bodo svoje življenje doživljali, kot prazno, nesmiselno, absurdno. V njih se bo še naprej nabirala zamera, jeza, zagrenjenost in agresija. Mehanizem agresije pa je vedno v tem, da se nekje, in v čim večji meri, manifestira.

Izr. prof. dr. Sebastjan Kristovič je strokovnjak na področju vzgoje in raziskovalec iz področja logoterapije, duševnega zdravja in vzgoje. Je direktor Mednarodnega inštituta za psihoterapijo in uporabno psihologijo, v okviru katerega deluje tudi Svetovalno-terapevtski center za družine, pare in posameznike. Je profesor na fakulteti Alma Mater Europaea – ECM kjer je tudi prorektor za študijski proces. Že več let po vsej Sloveniji predava za različne ciljne skupine iz področja vzgoje – za profesorje, učitelje, vzgojitelje, starše – in vodi predavanja in seminarje za različne delovne kolektive s področja duševnega zdravja, odnosov in transparentne komunikacije; deluje tudi na področju psihosocialnega svetovanja posameznikom in družinam. Že vrsto let izvaja ustvarjalno-doživljajske tabore za otroke in mladostnike. Sodeluje v različnih projektnih, programskih in raziskovalnih skupinah. Vodi tri letni nacionalni raziskovalni projekt Holističen vzgojno-izobraževalni proces in krepitev duševnega zdravja (Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)).

Kako se odzovete, kadar pride v kolektivu do konfliktne situacije? Priča ste nasprotovanju, morda celo aroganci ali pa obrekovanju, posmehovanju … Nekateri sodelavci se bodo odzvali napadalno, drugi se bodo raje umaknili, tretji bodo vse skupaj ignorirali in raje iskali krivce … Vse to so obrambna vedenja, ko posamezniki »ščitijo« sebe. V takih situacijah bodo veliko boljši asertivni odzivi, s katerimi spodbudimo sodelovanje in ustvarimo temelje za boljše medosebne odnose. Zato je dobro razumeti, zakaj v konfliktnih situacijah izbiramo obrambna vedenja: agresivno (strategija boja), pasivno (strategija bega oz. umika) in pasivno – agresivno vedenje (dvojna sporočila, manipulacija) in kaj dosežemo z asertivnim vedenjem: kako se torej odzvati na manipulativno vedenje (obrekovanje, vrednotenje, podcenjevanje, ignoriranje, provociranje …), podrejeno (izmikanje, neodločnost, strah …) in dominantno vedenje sogovornikov (kritiziranje, nasprotovanje, neposlušanje, neupoštevanje pravil ali dogovorov …).

Tatjana Zidar Gale, univ. dipl. dramaturginja, NLP trener in coach, certificirana integrativna relacijska psihoterapevtka, učiteljica čuječnosti. Diplomirala je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Leta 2002 je pridobila mednarodni certifikat in naziv trener NLP, leta 2005 pa na univerzi v Santa Cruzu (ZDA) še mednarodno licenco in naziv »NLP-coach«. Dodatno se je izobraževala na Harvardski univerzi (The Program on Negotiation at Harvard Law school, ZDA). Je mednarodno certificirana psihoterapevtka integrativne relacijske psihoterapije. Študirala je na IPSI (Inštitut za integrativno psihoterapijo in svetovanje) v Ljubljani ter diplomirala na I.I.P.A. (International Integrative Psychotherapy Association) v Bilbau (Španija). Leta 2012 je postala učiteljica čuječnosti, od takrat redno izvaja tečaje in delavnice premagovanja stresa. Je članica Slovenskega društva za integrativno psihoterapijo in transakcijsko analizo SINTA. Že 30. leto vodi seminarje in delavnice retorike, medosebnega komuniciranja, reševanja konfliktnih situacij … Prav tako izvaja individualne in partnerske terapije ter individualni in skupinski coaching. Je soavtorica knjig Dialog – gibalo sprememb in učbenika Retorika, uvod v govorniško veščino ter avtorica knjig Retorika – moč besed in argumentov, Medosebno komuniciranje na delovnem mestu in Retorika – veščina prepričevanja.

Predavanje je nastalo kot odgovor na vedno bolj pogost občutek učiteljev, da se od njih zahteva še marsikaj, kar naj ne bi bila ravno njihova naloga. Kje se konča odgovornost šole oziroma učiteljev? Kaj šola sploh lahko stori sama? Kje je meja, ko je treba vključiti druge? Kje se začne in konča odgovornost staršev? Kaj sploh lahko pričakujemo od učenca, kje in koliko se začne njegova odgovornost? Na predavanju bomo iskali pot do odgovorov na ta vprašanja, da morda vsaj malo razbremenimo učitelje in šole, da od sebe ne zahtevajo nemogočega. Odgovornost otrok za svoje početje in svoje odnose raste počasi in postopoma. Če to spregledamo, otroka na nek način zgrešimo in od njega prehitro zahtevamo, česar sploh še ni sposoben. Po drugi strani pa mu ne damo podpore, zgleda, usmeritve, ki bi jih nujno potreboval. Mlajši kot je otrok v šolskem sistemu, bolj morajo biti pravilni načini, kako dostopamo do njega, predvsem takrat ko želimo, da v svojem vedenju in odnosih kaj spremeni. Glavno sporočilo predavanja je, da iskanje meje odgovornosti med učitelji in starši ne sme potekati na otrokovih plečih.

Izidor Gašperlin je partnerski in družinski terapevt. V svoji karieri je bil tudi učitelj, inovator, dolga leta direktor in uspešen fotograf. Več let je svetoval v Partnerski in družinski posvetovalnici na portalu Med.Over.Net in časopisu Nedelo. Ob dolgoletnem terapevtskem delu se vedno bolj posveča tudi delavnicam in predavanjem za splošno javnost, šole in podjetja. Osrednja tema njegovih predavanj je ozaveščanje o izjemnem pomenu čustev za odnose. Je avtor knjige "Čutim, torej sem!", v kateri na izviren in iskriv način preko čustev povezuje osebno rast, duhovnost in psihologijo.
"Z leti in izkušnjami postane vedno bolj jasno, da je temelj vseh odnosov skrit v odnosu do sebe. Če želite spremembo svojih odnosov, potem morate vedno najprej kaj spremeniti pri sebi." Izidor Gašperlin

Še nobena civilizacija ni posegla v zibelko. Naša je. Več kot polovica ljudi prosti čas preživi v virtualnem svetu. Gre za civilizacijski problem. Ko v svojem življenju otroci, mladostniki, odrasli začutijo določene primanjkljaje, pomanjkljivosti, poiščejo v virtualnem svetu ravno to, kar jim v realnem manjka, poiščejo vlogo v internetnih vsebinah in jo igrajo. Veliko ljudi je danes prepričanih, da je virtualno bolj realno kot realnost.

Miha Kramli je strokovnjak za kemične in nekemične odvisnosti, predvsem za odvisnosti od novih tehnologij. Tovrstna problematika se je v zadnjih letih začela poglabljati, saj so se kar naenkrat pojavile nove oblike nekemičnih zasvojenosti; od prekomerne uporabe računalniških iger, spleta in družabnih omrežij do pretiranega igranja spletnega pokra, zasvojenosti s športnimi stavami, hitro vožnjo in borzo.

Motnje avtističnega spektra (MAS ali avtizem) so najhitreje naraščajoči primanjkljaji današnjega časa. Po ocenah WHO prizadenejo več kot en odstotek celotnega svetovnega prebivalstva. V Sloveniji NIJZ ocenjuje, da se na 50 živorojenih otrok, rodi en otrok z avtizmom. Zaradi zapletenosti primanjkljaja kar avtizem nedvomno je, (saj so mu pogosto pridruženi še drugi primanjkljaji) je potrebno iskati inovativnejše in bolj individualizirane načine poučevanja in obravnave, glede na učni stil otroka (osebe), ob upoštevanju njegovih šibkosti in prednosti pri učenju. Znano je, da idealne metode za poučevanje otrok z avtizmom nimamo ! Omenjeno zahteva ne le prilagoditve znotraj metode poučevanja in kurikula, temveč tudi drugačno organiziranost šolskega sistema, ki bo zagotavljal ustrezne prostorske pogoje in temeljil razen na usposobljenih učiteljih tudi na izobraženih spremljevalcih in starših. Slednje zahteva širši družbeni razmislek in dogovor v smislu šolske reforme za vse otroke s posebnimi potrebami.

Dr. Bojana Globačnik poučuje na Pedagoški in filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Njeno raziskovalno področje vključuje otroke s posebnimi potrebami ter okvarami sluha in vida. V preteklosti je na Ministrstvu za šolstvo in šport opravljala svetovalno in raziskovalno delo za otroke s posebnimi potrebami. Kot strokovnjakinja deluje na različnih projektih doma in v tujini, med drugim je koordinirala delovno skupino za zgodnje posredovanje v otroštvu (angl. Early Childhood Intervention), ki so jo tvorili člani 27 evropskih držav. Projekt je izvajala Evropska agencija za izobraževanje oseb s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraževanje (angl. The European Agency for Special Needs and Inclusive Education), kjer je bila Globačnikova med letoma 2008 in 2010 predstavnica Slovenije.

Mag. Domen Petelin je univerzitetni diplomirani pravnik in magister pravnih znanosti. Je avtor številnih prispevkov, tudi prispevkov v reviji Didakta v razdelku Šolstvo in pravo, v katerih odgovarja na številna odprta vprašanja s področja šolskega prava. Pri svojem dolgoletnem delu na področju vzgoje in izobraževanja si je pridobil bogato specializirano pravno znanje znotraj šolskega področja. Lani je izdal pomemben strokovni priročnik, namenjen ravnateljem in svetovalnim službam osnovnih šol (Vodnik po pravicah učencev v osnovni šoli).

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je dr. med., nevrolog in predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja UKC. Klinično in raziskovalno je aktiven predvsem na področju nevrodegenerativnih bolezni in kognitivne nevroznanosti. Za svoje prodorno, strokovno in človekoljubno delovanje na področju zdravljenja demence je leta 2018 prejel državno odlikovanje Red za zasluge. Velja za enega najboljših slovenskih nevrologov in enega najboljših sogovornikov med zdravniki.