V srečanju bomo šli skozi mite in resnice o pogojih za uspeh na osebnem in službenem področju ter odprli eno najpomembnejših tem za delo z otroki in odraslimi. Vrsto let je namreč govora o motivaciji, stresu, zdravju, odnosih ..., pri čemer pa se običajno ne ukvarjamo z najpomembnejšo temo, ki prispeva k bolj kakovostnemu življenju – zasebno in službeno.

Mag. Jani Prgić je mediator, Certified Positive Discipline Trainer, NLP Trener in NLP Coach. Je usposobljen mediator za vse spore in avtor številnih gradiv in priročnikov s področja mediacije. Prav tako je zaključil tudi usposabljanje iz realitetne terapije (William Glasser Institute). Zaradi želje po interdisciplinarnem povezovanju različnih pristopov in veščin za delo z ljudmi je mag. Jani Prgić formalno izobrazbo po zaključenem študiju slovenskega jezika in književnosti nadaljeval še na Fakulteti za socialno delo, smer socialno delo z mladimi, obe formalni univerzitetni izobrazbi pa je nadgradil s podiplomskim študijem socialne pedagogike, kjer je magistriral iz šolske in vrstniške mediacije.

Zasloni imajo v otroštvu na možgane podoben vpliv kot trde droge. Zasvojenost z njimi in zasvojenost s socialnimi omrežji sta postali nekaj tako vsakdanjega in normalnega, da starši tega sploh več ne opazijo. Kljub izrazito povečani stopnji anksioznosti, depresij, poskusov samomorov in vseh ostalih duševnih motenj si svet odraslih pred tem zatiska oči. Zaradi online učnega procesa in predvsem zaradi povečanega nenadzora staršev se je izredno povečala izpostavljenost zaslonom. Vendar glavni vzrok problematike ni v uporabi tehnologije za delo in učni proces. Dr. Kristovič bo predstavil vlogo šole in staršev pri soočanju s to problematiko.

Izr. prof. dr. Sebastjan Kristovič je doktoriral s področja logoterapije (Eksistencialna kriza in kriza smisla z vidika logoterapije). Je direktor Mednarodnega inštituta za psihoterapijo in uporabno psihologijo, v okviru katerega deluje tudi Svetovalno-terapevtski center za družine, pare in posameznike. Je profesor na fakulteti Alma Mater Europaea – ECM, kjer je tudi prorektor za študijski proces. Že več let po vsej Sloveniji predava za različne ciljne skupine iz področja vzgoje – za profesorje, učitelje, vzgojitelje, starše – in vodi predavanja in seminarje s področja duševnega zdravja, odnosov in transparentne komunikacije za različne delovne kolektive. Deluje tudi na področju psihosocialnega svetovanja posameznikom in družinam. Že vrsto let izvaja ustvarjalno-doživljajske tabore za otroke in mladostnike. Sodeluje v različnih projektnih, programskih in raziskovalnih skupinah. Trenutno vodi tudi tri letni nacionalni raziskovalni projekt Holističen vzgojno-izobraževalni proces in krepitev duševnega zdravja (Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)).

V predavanju bomo pregledali, kaj se je dogajalo med covidom: otroci in mladostniki – šolanje na daljavo, preizkusi znanja, duševno zdravje, telesno zdravje, problemi s pismenostjo, razumevanjem. Kaj smo zares odrasli sporočali otrokom in mladostnikom med epidemijo: kaj so naše vrednote, kaj šteje v družbi, kako podpiramo otroke in mladostnike in kako vidimo odrasli prihodnost? Pogled v ogledalo za nas, kot družbo v celoti, ni lep. Je mračen, nevizionarski in katastrofičen – če ga tako vidimo. Lahko pa je odporen, zelo vzdržljiv, etičen, empatičen in povezan. Na nas je, da izberemo.

Doc. dr. Tina Bregant je po diplomi na Medicinski fakulteti v Ljubljani opravljala delo mlade raziskovalke in specializantke pediatrije na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike v Ljubljani, delo je nadaljevala kot specialistka pediatrije in doktorica znanosti s področja otroške nevrologije na primarni ravni v ZD Medvode. Od leta 2015 je bila zaposlena na Univerzitetnem Rehabilitacijskem Institutu – URI Soča v Ljubljani. Trenutno je zaposlena v zavodu CIRIUS Kamnik kot specialistka pediatrije / fiziatrije. Kot predavateljica in mentorica študentom sodeluje v programu Kognitivna Znanost Univerze v Ljubljani ter z Oddelkom za kineziologijo Fakultete za šport in Pedagoško fakulteto v Ljubljani. Sodeluje v domačih in mednarodnih raziskovalnih skupinah ter izsledke raziskav predstavlja strokovni in laični javnosti.

V prispevku bo šolski pravnik mag. Domen Petelin predstavil formalno pravna izhodišča in konkretne odgovore iz prakse, ki se porajajo šolam v postopkih usmerjanja otrok s posebnimi potrebami – je šola stranka v postopku usmerjanja, mora šola ob vložitvi zahteve pridobiti soglasje staršev, se šola lahko pritoži zoper odločbo o usmeritvi, aktivnosti šole ob neizvršitvi odločbe o usmeritvi, posebnosti in naloge šole ob dodelitvi pravice do izobraževanja na domu učenca s posebnimi potrebami itd.

Mag. Domen Petelin je univerzitetni diplomirani pravnik in magister pravnih znanosti. Je avtor številnih prispevkov, tudi prispevkov v reviji Didakta v razdelku Šolstvo in pravo, v katerih odgovarja na številna odprta vprašanja s področja šolskega prava. Pri svojem dolgoletnem delu na področju vzgoje in izobraževanja si je pridobil bogato specializirano pravno znanje znotraj šolskega področja.

V zadnjem letu smo o vrtcih in šolah govorili in poslušali veliko več kot v zadnjih dveh desetletjih. Pa žal ne vedno zaradi pravih in zdravih razlogov. Škoda, da nas je na nekatere tako pomembne stvari, kot je pomen človeških stikov, morala spomniti grožnja epidemije. Škoda, ker bi se o vrtcih in šolah morali pogovarjati vedno. Zaradi preprostega razloga: ker se v vrtcih in šolah pred našimi očmi in pod našimi rokami ustvarja in gradi prihodnost. Vrtec in šolo rad vidim kot varno in spodbudno gnezdo. Prostor, v katerem otrokom in mladim pomagamo razviti in utrditi krila. Ko otroke kot skrbni, empatični, zaupanja vredni mentorji vodimo med plezanjem po lestvi znanja in vedenja, jim omogočamo, da v varnem okolju preizkušajo svoja krila, premagujejo začetniške nespretnosti, negotovosti in strahove, da bodo nekega dne lahko pogumno in samozavestno poleteli brez naše pomoči, pa vseeno opremljeni z vsem, kar jim bomo dali. Druga možnost je dosti manj spodbudna – pa je prav, da si ne zatiskamo oči pred njo. Ni treba dosti, da odrasli pri otrocih in mladih namesto poguma krepimo strahove in občutke nezmožnosti, namesto kril pa jim na noge nataknemo težke betonske cokle, ki jim bodo še dolgo preprečevale, da bi poleteli. Navijam za krila. Današnji otroci in šolarji bodo čez dve desetletji soustvarjali jutrišnji svet, čez štiri desetletja pa ga bodo vodili. Ne vemo povsem natančno, kako bo izgledal ta svet. Nekaj pa drži kot pribito: njegove temelje vsak dan postavljamo v vrtcih in šolah. To ni nek drug svet tam daleč, ki se nas ne tiče. Tudi mi bomo živeli v njem. In naši lastni otroci, vnuki ... Ta svet ni nekje v neoprijemljivi prihodnosti. Za naslednjim vogalom je. Škoda bi bilo izpustiti iz rok priložnost, da ga soustvarjamo zdravega in spodbudnega.

Dr. Kristijan Musek Lešnik je psiholog z dvajsetletnimi izkušnjami na področju vzgoje in izobraževanja ter vodenja. V dvajsetletni karieri je predaval in raziskoval na več slovenskih fakultetah in na vseh treh največjih slovenskih univerzah. Je avtor več kot 50 knjig, priročnikov in delovnih zvezkov na področju vzgoje in izobraževanja in član vodilnih strokovnih teles na tem področju v Sloveniji. Je tudi avtor več kot 10 knjig in priročnikov s področja psihologije vodenja in psihologije organizacij. Od leta 2006 dalje svoje raziskovalno, izobraževalno in publicistično delo in izkušnje združuje pod imenom IPSOS.

Mnogo civilizacijskih problemov in sodobnih bolezni izhaja iz naše odtujenosti od lastnega telesa. V dobi, kjer telo postaja skoraj že odveč, je ključno, da prisluhnemo gibanju, dihanju, bitju srca in drugim občutkom, ki nas usmerjajo k sonaravnemu bivanju. Biti sposoben učinkovito biti in imeti telo od rojstva do smrti je znak kakovosti življenja. Prav tako je pomembno, da se otrok, ko kinestetično odkriva svet in soljudi, sooča z močnimi čustvi ter tako razvija odnos do sveta, do življenja. Če na tej poti uspešno podpremo in opremimo otroka, se bo lažje orientiral in izbiral pot ljuboživosti.

Dr. Milan Hosta je član Slovenskega coaching združenja, Evropskega združenja za mentorstvo in coachinig ter International Breathwork Foundation. Je predavatelj na Fakulteti za vede o zdravju pri UP. Poklicni član Galileo komisije, ki raziskuje in širi meje znanosti, medicine in duhovnosti. Ključni strokovnjak za razvoj FlowCode metode in mentor izobraževanja v naziv FlowCoach po vsem svetu. Več kot 20 let raziskuje in uči tehnike integralnega dihanja. Je častni član Buteyko Professionals International in začetnik playness pedagogike.

V svetu se lahko dogaja marsikaj (npr. epidemija, bolezen, neuspeh ...), kar od nas zahteva visoko stopnjo prilagajanja, prožnosti, tudi trdoživosti. Na dejavnike stresa in stiske se lahko odzivamo tako, da jih poskušamo zmanjševati, jim ubežati, jih spreminjati, lahko pa se naučimo, da prenesemo več in zmoremo mnogo. Šola, predvsem osnovna, ima na tem področju zaradi svoje izobraževalne in socializacijske vloge izredno pomembno mesto. V predavanju se bomo seznanili z načini delovanja šole, ki pri otrocih, učencih, razvijajo prožnost, rezilentnost ter jim tako omogočajo bolj konstruktivno soočanje z življenjskimi preizkušnjami.

Mag. Darja Barborič Vesel je socialna pedagoginja ter mentorica skupin za starše v Familylab Slovenije. Sodelovala je pri številnih projektih, namenjenih najstnikom, ki jih je socialno okolje označilo kot problematične. Ukvarja se z usposabljanji za boljše odnose v skupinah in razreševanje konfliktih situacij. Pogosto svetuje staršem ob vzgojnih zagatah ter predava skupinam staršev, vzgojiteljic in učiteljev. Sodeluje pri izvajanju študijskega programa Pedagoške fakultete. Še posebno se zanima za teme avtentičnosti, asertivnosti in avtoritete, kompleksnosti človeka in preprostosti rešitev.